Biskvitovanje - počitniško kreativno varstvo

Prejšnji teden smo v našem studiu izvedli naše čisto prvo počitniško varstvo za otroke, ki smo ga poimenovali kar Biskvitovanje. In res smo Biskvitovali - že prvi dan smo porabili cel paket gline, čeprav smo ekipo sestavljali le štirje mulci in dve (m)učiteljici, kot sta rada poudarila Oskar in Ivan. Glinarjenje je takoj postalo najbolj zaželjena aktivnost in s težavo smo se vsi spravili iz studia v svet razširjati obzorja. Kljub temu, da smo obiskali ranč in jahali konje iz mesa in krvi, je bilo veliko bolj zabavno izdelovanje samorogov iz gline. Da ne boste mislili, da smo samo ždeli za štirimi stenami z glavo v glini, bomo z vami delili zgodbo tega tedna.

Igralci: (m)učiteljice: Anja, Karin in Živa

mulci: Petra, Neža, Ivan in Oskar

Prostor: studio, okoliške trave, drevesa in reke, plezalna stena, kmetija, sladoledarna

Čas: ponedeljek - petek, od prezgodaj zjutraj do ravno prav popoldne

Prvo dejanje: udomačevanje mulcev v studiu

Jutro v studiu, 7.30. Kuhajo se kava, nestrpno pričakovanje in malce strahu pred neznanim. Najprej pride Neža, ki s svojo zgovornostjo in pegičastim nasmehom odpihne vse neprijetnosti. Pove, da ima zelo rada konje in da glino že pozna, ker je njena carska teta čisto slučajno naša Janža, esenca Biskvita. Kmalu pride mala Petra, ki je stara šele 6 let in gre letos prvič v šolo, pa tudi prvi zob se ji maje. Kakšen pogum! Pridruži se nam še navihani Oskar, ki ne mara punc in se na začetku malo upira. Še dobro, da prihaja tudi njegov prijatelj Ivan. On že zna z vretenom, trenira nogomet in je živa enciklopedija znanosti o vesolju. 

Zunaj dežuje, zato se sprijaznimo, da bomo dan preživeli v studiu med kupi gline. Ustvarjamo vse mogoče: kačje družine, kače z nogami, žive banane na skali, “milšejke”, ptičje ribe, mačkobotnice, pisane samoroge, ki so nekaj vmes med konjem in žirafo.

Dan mine v duhu povezovanja ter odpiranja vrat domišljiji in svobodnem ustvarjanju. Ko se poslovimo, se že veselimo skupnih dogodivščin, ki prihajajo. 

Drugo dejanje: vreteno + mulci = zen packarija

Torek. Vreme se ne more odločit, kaj bi. Do kosila smo v studiu, mulci spet uživajo v glinarjenju, nekateri se lotijo izdelovanja kolažev in risanja. Vsake toliko zaslišimo: “POBEG!”, kar pomeni, da fantovski tandem pobegne na konec ulice in se kmalu poklapano vrne. V studiu je v bistvu kar zabavno, ampak je še prezgodaj, da bi to priznala. Ta dan se preizkusimo tudi v delu na vretenu oz. bolj natančno namakanju vrteče se gline, dokler se povsem ne razmoči in postane naokrog leteče blato. Izid tega dogajanja je bilo poleg packarije nekaj zares lepih izdelkov.

Čudovit občutek je, ko imaš ob sebi radovedna bitja, željna znanja in ustvarjanja, ki verjamejo, da zmorejo vse, kar si zadajo. Upamo, da tako ostane za vedno. 

Tretje dejanje: Lov na zaklad - močni smo toliko, kolikor je močan naš najšibkejši člen

Končno nam posije sonček. Že takoj zjutraj se (m)učiteljici prelevita v muli, ki tovorita potrebščine celega dneva, saj gremo na piknik! Izkrcamo se na parkirišču ob reki Iški in se podamo na pravi pravcati lov na zaklad. Po poti v globino Iškega Vintgarja nas v naravi na različnih mestih čakajo skriti namigi. Na začetku imamo nekaj izzivov s sodelovanjem, saj nimamo vsi enakih hitrostnih kapacitet, zaklad pa je mamljiv in čim hitreje ga je treba zavzeti! Nato pa se zamislimo nad Petrino modrostjo, ki pravi, da se počasi daleč pride - saj poznate tisto pravljico o želvi in zajčku. Končno se zberemo kot ekipa in nadaljujemo skupaj do konca. Zaklad predstavljajo bonboni (odrejata jih odgovornejši članici ekipe, brez skrbi), glina, barve, štampiljke in vodenke. Dan preživimo stacionirani na plaži, kjer poslikamo vse skale naokrog, kuhamo daleč najboljše kosilo, lovimo ribe, prodiramo na drugo stran deroče reke in tudi malo packamo z glino.

Skratka, negujemo divjaka v sebi. Prekmalu pride čas za odhod; odidemo malce utrujeni, ampak srečni, ker smo se imeli mega fajn in končno postali ekipa.

Četrto dejanje: Na kmetiji je lepo, ija ija o!

Podmladek bi že navsezgodaj zjutraj začel ustvarjati z glino, žal pa imajo (m)učiteljice drugačne načrte. Odpeljemo se proti ranču Okorn na gozdnatih Orlah, kjer nas pričakajo poniji in konjički, pa tudi pujs Pivi, kužka Smoky in Pina, kokoške, oslički, mini kozice, gosi (z gosakom Martinom na čelu) in ostale živali, ki nas zabavajo med našim obiskom. Pridružimo se skupini otrok, ki ravno začenjajo ogled in se spoznamo z življenjem na kmetiji. Po malici, ježi in tematskem ustvarjanju, se vrnemo v studio, kjer najprej počakamo kosilo, potem pa takoj poprimemo za glino. Izdelujemo glinene milkšejke, pošasti, okraske in še kaj, seveda pa zavrtimo tudi vreteno. Ker se bliža konec z raznimi aktivnostmi napolnjenega tedna, nam začenja zmanjkovati energije, zato pospravimo delavnico in se do prihoda staršev zabavamo z družabnimi igrami.

Peto dejanje: “najjači dan”

Še zadnjič se ob zgodnji uri zberemo v studiu. Utrujeni od pestrega tedna, vendar polni pričakovanja za zadnji dan dogodivščin. Zaženemo kreativo in prebudimo možgane - ene par nas ustvarja z glino, drugi pa preizkušamo svoje reflekse pri družabni igri Jungle Speed. Kaj kmalu se pripravimo na odhod na zadnjo dogodivščino tega tedna - plezanje v bližnji Bolder sceni. Mulci se sprva upirajo, češ da bi raje plezali po skalah, ampak se že po prvih minutah v plezalni dvorani izkaže, da uživajo na polno. Igrajo se razne igre, vendar jim je najljubša tista, pri kateri se spremenijo v letalo, izogibajo lavi in vodi, ter skrivajo pred požarom. Na poti nazaj v studio veselo naznanijo, da je današnji dan “najjači dan”. Sledi kosilo, ki je hkrati tudi najjače kosilo tedna (poleg tistega, ki smo ga skuhali sami), nato pa sprehod, sladoled v parku in zadnje ustvarjanje. Vreteno se vrti, nekaj prstov gnete glino, nekaj pa jih čofota po vodi in ustvarja naključne vzorce. Še bolj utrujeni (ampak zelo veseli) “nazdravimo” v čast prekrasnemu tednu in izberemo izdelke, ki bodo šli v žganje in glaziranje. Preden se poslovimo je čas za refleksijo in izmenjavo mnenj in občutkov. Mučiteljici zadovoljni ugotoviva, da so mulci uživali, se naučili česa novega in da bi z veseljem še kdaj prišli.

Takole, pa smo. Vsega lepega je enkrat konec, da lahko naredimo prostor še za boljše stvari. Se vidimo na prihajajočih ustvarjanjih! Hvaležni smo vsem štirim carskim mulcem, ki so nas zabavali, navdihovali, razširjali in naučili marsikaj, ter njihovim staršem za zaupanje svojega podmladka. Sedaj imamo še več poguma in izkušenj, da se znova lotimo podobnih stvari, in mislimo, da prav kmalu!

Naj se zgodba nadaljuje, do takrat pa se imejte fajn, ustvarjajte in se igrajte, tudi če ste že veliki <3