Kaj je glina?
FRAN pravi sledeče:
glína -e ž (í)
gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline
Najbrž je do tu jasno vse, zatakne pa se, ko začnemo govoriti razliki med glino, kamenino, porcelanom, kaolinom…
Na začetku moramo nujno poudariti, da je gline med seboj kvalitativno pravzaprav nemogoče primerjati - svojo najljubšo (in ‘najboljšo’) bomo našli glede na to, kaj delamo, s katero tehniko in seveda tudi glede na to, kaj nam je všeč. Kategoriziramo jih lahko glede na več lastnosti, najbolj pomembna pa je temperatura žganja.
Delitev glede na temperaturo žganja
Lončevina (ang. earthware) nizkotemperaturna glina, ki se žge med 800 in 1050 stopinjami Celzija. Po žganju je porozna in ni zelo trdna, je tudi lažja od ostalih. Med lončevino recimo spadajo tradicionalna slovenska keramika, lonci za rože in podobno. V sodobni keramiki se lončevino uporablja predvsem za dekorativne namene, ne toliko za uporabo v gospodinjstvu (t.i. tableware).
Kamenina (ang. stoneware) visokotemperaturna glina, ki se žge med 1100 in 1300 stopinjami Celzija. Po žganju ni več porozna, ker se delci med seboj zatalijo, zato je zelo trdna in so lahko izdelki, narejeni iz kamenine, tanjši. So izjemno primerni za krožnike in skodelice, za nakit pa znajo biti precej težki.
Porcelan: zmes, sestavljena iz najčistejšega kaolina, kremena in topitelja (mineral felspar). Žge se na temperaturah med 1240 in 1350 stopinjami Celzija. Po žganju je porcelan izjemno trd, delci so med seboj popolnoma zataljeni in zato so nekateri porcelani celo prosojni.
Verjetno se tu poraja vprašanje, kaj se zgodi, če glino žgemo na napačni temperaturi. No, nič dobrega. Če jo žgemo na prenizki temperaturi, se ta v svoji strukturi ne preobrazi dovolj, zato ne doseže svoje prave trdnosti. Po drugi strani pa je škoda po tovrstni napaki veliko manjša, kot, če glino žgemo na previsoki temperaturi V tem primeru se glina začne topiti, razlije se lahko po polici, poškoduje izdelke in celo grelce peči. Tako napako bomo zelo obžalovali, zato je res pomembno, da se pred žganje pozanimamo o tem, s kakšnim materialom delamo.
Delitev glede na barvo je veliko bolj očitna, čeprav nas tudi tu lahko glina zelo preseneti. Nekatere gline med žganjem popolnoma spremenijo barvo. Proizvajalci na embalažo to zapišejo, v katalogih lahko vidimo vzorce, vendar je presenečenje zares pravo šele, ko odpremo peč :) Poznamo bele gline, pa sive, črne, rdeče, rjave, modre, zelene, rožnate…. You name it!
Vsebnost šamota je še en dejavnik, ki ga je dobro vzeti v obzir, ko izbiramo glino. Šamot je, povedano po domače, tisti pesek v glini. Merimo ga v odstotkih (podatek je naveden na embalaži) granulacijo pa v milimetrih. Glino z veliko grobega šamota bomo težje vrteli na vretenu, bo pa imela zelo zanimivo grobo teksturo. Pri izbiri se spet odločamo glede na to, kaj počnemo.
Če ste začetniki, predlagamo, da preizkusite čimveč različnih glin. Gnetite, ščipajte, mečkajte, valjajte, tipajte, sestavljajte… Kmalu boste čutili in zaznali še tako majhne razlike med njimi, potem pa se odločili, katera je za vaš način dela najustreznejša.
Vprašanja zapišite v komentar in z veseljem bomo odgovorili!
